Kiti
| Kiti Fosilni razpon: zgodnji eocen - recentno | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
| ||||||||||
| Podredovi in družine[2] | ||||||||||
|
Mysticeti (vosati kiti)
Odontoceti (zobati kiti)
Archaeoceti (izumrli) |
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz grško κῆτος, latinizirano: kētos, dob. 'orjaška riba, morska pošast') so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo. Telo je ribje oblike in golo, sprednje okončine so preobražene v plavuti, zadnje pa močno zakrnele. Kljub temu so pravi sesalci, ki s pljuči dihajo zrak, mladiče pa hranijo z mlekom. Živijo v vseh morjih, nekatere vrste pa tudi v tropskih in subtropskih rekah. Številne med njimi je človek s pretiranim lovom skoraj iztrebil.
Zgradba telesa
[uredi | uredi kodo]Vsi vosati kiti imajo v ustih namesto zob vose. To so ščetke, ki jih uporabljajo za precejanje planktona in rakcev. Za večino so na grlu značilne brazde, s katerimi lahko zelo razširijo grlo in s tem povečajo površino za precejanje. Zobati kiti predstavljajo približno 90 % vseh kitov. Večinoma so manjši od vosatih, izjema je kit glavač, ki zraste do 20 m. Največji med vosatimi kiti je sinji kit, ki zraste do 30 metrov v dolžino in je največja žival, ki živi, oziroma ki je morda kadar koli živela na Zemlji.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Znanih je okoli 88 vrst kitov; med kite uvrščamo tudi delfine in pliskavke, čeprav običajno z izrazom »kit« označujemo le večje predstavnike. Njihovi najbližji še živeči sorodniki so povodni konji, ki naj bi se razvili iz istega, drobnemu jelenu podobnega prednika.[3]
Kiti v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]Edini stalni prebivalci slovenskega morja med kiti so velike pliskavke, poleg njih pa sta v severnem Jadranu pogostejša še progasti in navadni delfin. Med drugimi kiti je na tem območju največkrat opažen kit glavač.
V sredini februarja 2009 so v Piranskem zalivu opazili enajstmetrskega kita grbavca. Gre za izjemno redek pojav, saj so to vrsto v Jadranskem morju doslej opazili le dvakrat.[4]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Reeder, D. M. (eds), »Mammal Species of the World, 3rd edition«, Johns Hopkins University Press, 723-743. ISBN 0-8018-8221-4.
- ↑ Rice, Dale W. (1998). »Marine mammals of the world: systematics and distribution«: 231pp.
- ↑ Northeastern Ohio Universities Colleges of Medicine and Pharmacy (2007, December 21). »Whales Descended From Tiny Deer-like Ancestors«. ScienceDaily. Pridobljeno 21. decembra 2007.
- ↑ (24.2.2009). »Kitu grbavcu Piranski zaliv ni premajhen«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 3.3.2009.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Kiti (Cetacea) v Encyclopedia of Life.
